Omemba: Luiza Pesjak

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«

»Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal.«

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«

»Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal.«

»… in vendar, kaj si, / si brezsmerje in vsemu smer, / nevidno Središče vseh središč? / Kot val morja je moj nemir.«

»lepota Kazantzakisovega pristopa prav v tem, da se mora Jezus soočiti z vsem, kar trpimo sami, z vsemi dvomi, strahovi in jezo.«

»Vedno sem imel občutek, da so se pojavile določene zgodbe, ki sem jih moral zapisati, ki se jim nisem mogel izogniti, saj so se na neki temačen način ves čas vrtele okoli mene in postajale vse bolj pomembne.«

»In zdaj ste se kanili naslajati si večer s čitanjem.«

»Ko sem bil otrok, sem na kaminu še videl … no, ja, saj razumete, doprsni kip, Den Dolfa, če veste, o kom govorim … -Doprsni kip … Hitlerja? Tukaj, v tej hiši? Ampak kakšni ljudje so potem bili?«

»… in vendar, kaj si, / si brezsmerje in vsemu smer, / nevidno Središče vseh središč? / Kot val morja je moj nemir.«

»lepota Kazantzakisovega pristopa prav v tem, da se mora Jezus soočiti z vsem, kar trpimo sami, z vsemi dvomi, strahovi in jezo.«

»Vedno sem imel občutek, da so se pojavile določene zgodbe, ki sem jih moral zapisati, ki se jim nisem mogel izogniti, saj so se na neki temačen način ves čas vrtele okoli mene in postajale vse bolj pomembne.«

»In zdaj ste se kanili naslajati si večer s čitanjem.«

»Ko sem bil otrok, sem na kaminu še videl … no, ja, saj razumete, doprsni kip, Den Dolfa, če veste, o kom govorim … -Doprsni kip … Hitlerja? Tukaj, v tej hiši? Ampak kakšni ljudje so potem bili?«

»izredno pomembno in dragoceno sodelovanje med Radiem Trst A in Radiem Slovenija, ki traja že desetletja in se še krepi.«

»Če žensko literarno ustvarjanje 19. stoletja vzamemo iz konteksta časa, v katerem je nastajalo, in ne upoštevamo okoliščin, ki so vplivale na tedanje ustvarjalke, lahko ta dela zlahka spregledamo.«

»Namen tega niza je prav osvetliti ta kontekst, ob pomoči katerega lažje uzremo inovativnost, prodornost, na nekaterih mestih celo revolucionarnost pionirk slovenske literature.«

»Igra Pod mlečnim gozdom valižanskega pesnika Dylana Thomasa je antologijska v mednarodnem merilu.«

»Dogajališče romana ni izmišljeno, temveč je graščina Š. pravzaprav Šneberg, danes Snežnik na Notranjskem.«

»Usoda povratnika govori o vsakomer, ki se hoče izmakniti svojemu času in svojim vrstnikom – postal in ostal bo tujec.«

»Kratka radijska igra Beg v paradiž govori o čudoviti sposobnosti človekove domišljije in o ustvarjanju iluzornih svetov.«

»Prijaznega moškega je na izletu ugriznila volkulja in to je bil začetek njegove preobrazbe.«

»Zato, je prepričana Urška Perenič, je treba romanu Luize Pesjak Beatin dnevnik priznati nacionalno relevantnost in ga, po kritičen pretresu v spremni študiji, v nasprotju z dozdajšnjima žanrskima oznakama – ženski in sentimentalni roman – obravnavati 'kot primer dveh doslej popolnoma spregledanih tipov: dnevniškega in družinskega romana. Beatin dnevnik je prvi primerek slovenskega dnevniškega romana sploh!'«

»Novost v slovenskem kontekstu, še dodaja Urška Perenič, pa je tudi spoznanje o zgledovanju pri skandinavskem meščanskem tipu družinskega romana – zlasti pri pisanju švedske zagovornice ženskih pravic Fredrike Bremer.«